Avtor: Tone Stojko - mojster fotografije

Otvoritev: 18. 5. 2016 ob 16:00

Postavitev razstave: Polonca Hafner Ferlan, Irena Jerala, Srećko Simović

Tone Stojko - mojster fotografije

Rodil se je leta 1947 v Slovenskih goricah. Otroška leta je preživljal pri babici v Humu pri Ormožu, mladost pa v Mariboru. Prvo fotografsko kamero je dobil, ko je bil star trinajst let. Leta 1962 se je vpisal na Tehniško srednjo šolo v Mariboru, smer elektronika. V srednješolskih letih je bil dejaven na mariborskem radiu, kjer je vodil mladinske in glasbene oddaje, z Andrejem Brvarjem pa je pisal socialno protestno poezijo. Leta 1964 je dobil štipendijo na RTV Ljubljana, zato se je po končani srednji šoli vpisal na študij noviranstva.

Leta 1968 je fotografiral študentsko pomlad in istega leta prvič razstavljal svoje fotografije v Celju. Že naslednje leto je prvič fotografiral gledališko predstavo Žlahtna plesen Pupilije Ferkeverk Dušana Jovanoviča, ki ga dokončno zaznamuje kot umetnika. Leta 1982 začne sistematično dokumentirati ljubljanska gledališča Glej, SNG Drama, SMG in MGL in naslednje leto dobi nagrado Prešernovega sklada za Gledališko fotografijo.

V študentskih letih je bil urednik fotografije študentskega časopisa Tribuna, deloval je kot fotograf tednika Mladina in kasneje tudi urednik fotografije.

Med odmevnejše fotografske opuse se uvrščajo Telo v igri 1973 - raziskovanje aktov, Zgodba o nekem življenju 1974 - postane mojster fotografije, Okus po prahu, Portretiranje umetnikov. Tone Stojko je avtor najbolj znane slovenske politične fotografije Aretacija Janeza Janše, leta 1992 je izdal knjigo Slovenska pomlad, za katero je dobil Župančičevo nagrado - kot fotokronist nastajanja slovenske države. Med odmevnejšimi razstavami sta razstavi v Moderni galeriji in Mestni galeriji v Ljubljani leta 2002, ki sta bili pregledni, z naslovom Dogodki včerajšnjega popoldneva in Gledališka fotografija.

Razstava Obrazi literature je nastala v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju. Tone Stojko fotografira Prešernove nagrajence in Nagrajence Prešernovega sklada dvajset let. Prihodnje leto bo v Galeriji Prešernovih nagrajencev in Gorenjskem muzeju v Kranju razstava celotnega opusa (okrog 160 portretov).

V naši galeriji Iskra razstavljamo portrete:

1. Pisatelj Zorko Simčič (1921) je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat literarni opus, ki obsega nekaj deset knjižnih naslovov in številne revijalno-časopisne objave leta 2013.

2. Slikarka Marlenka Stupica (1927) je prejela Prešernovo nagradoza življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus, ki bi ga z ambiciozno zasnovo, slikarsko bravuro, bogatim registrom občutij in trdno zgradbo ob hkratni pozornosti do detajlov najlepše zajeli s starejšim pojmom knjižnega slikarstva  leta 2013.

3. Prevajalka Marija Javoršek (1939) je prejela Nagrado Prešernovega sklada za prevod Rimskih političnih tragedij Pierra Corneilla leta 2013.

4. Pesnik Gorazd Kocijančič (1964) je prejel Nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Primož Trubar zapušča Ljubljano leta 2013.

5. Pisatelj Vladimir Kavčič (1932 - 2014) je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat literarni opus leta 2014.

6. Pesnik Vladimir Kos (1924) je prejel nagrado Prešernovega sklada za pesniški zbirki Pesmi z japonskih otokov (2012) in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi (2012 leta 2014).

7. Akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler (1958) je prejela Nagrado Prešernovega sklada za ilustratorski opus v zadnjih dveh letih, še zlasti za ciklusa Dobro jutro in Dober dan ter knjižne. ilustracije za roman Tujec Alberta Camusa leta 2014.

8. Akademski kipar, pionir slovenskega stripa Miki Muster (1925) je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 2015.

9. Pesnik Andrej Brvar (1945) je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 2015.

10. Prevajalec Marjan Strojan (1949) je prejel Nagrado Prešernovega sklada za prevod Canterburyjskih povesti Geoffryja Chaucerja leta 2015.

11. Pisatelj in dramatik Tone Partljič (1940) je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 2016.

12. Pesnica Cvetka Lipuš (1966) je prejela Nagrado Prešernovega sklada za zbirko Kaj smo, ko smo leta 2016.

Pripravila: Polonca Hafner Ferlan