Avtor: Zoran Smiljanić

Otvoritev: 13. 2. 2019 ob 19.00

Priprava in postavitev razstave: Irena Jerala in Srećko Simović

Na ŠC Kranj že vrsto let pripravljamo fotografske razstave, bolj ali manj znanih fotografov. Tokrat pa smo se podali v drugačen svet. Podobe niso ujete v objektiv, temveč nastajajo na papirju, s svinčnikom, ki ga v roki vihti Kranjčan Zoran Smiljanič.  Stripar, ki ga, če že ne drugače, poznamo zaradi njegovega zadnjega, zelo odmevnega stripa o Cankarju, ki je na knjižnem sejmu prejel laskavi naslov Knjiga leta 2018. Soavtor  stripa Ivan Cankar - podobe iz življenja je Blaž Vurnik, ki je napisal scenarij.

Vendar Zoran ni le Ivan, Zoran je tudi Maksimiljan, Tone, Zoki, Blaž, Kristina in še številni drugi junaki stripov, ki jim je vdahnil življenje. Že kot otrok je požiral stripe, tako kot številni mulci po vsej ožji in širši domovini (Zagor, Tex, Komamdant Mark). In tam nekje pri trinajstih je dobil v roke francosko revijo Tuleče železo (Metal Hurlant), ki je postala glavni krivec, da se je Zoran iz stripovskega oboževalca in navdušenca prelevil v striparja. Zoran je že v osnovnošolskih letih ves čas nekaj kracal, skiciral in risal. Zato izbira šole za oblikovanje ni bila presenečenje.

Prvi strip Folk Against Rock je  objavil v Glasilu KLG  in v njem vizionarsko napovedal prevlado turbo folka nad rockom. Zoran ni počival in je pridno nizal nove podobe, nove junake. Pri nekaterih se je podal tudi na spolzka politična tla kot npr. v stripu 1945, ko so bili glavni junaki trije četniki, ki so kot za stavo ob koncu druge vojne pobijali partizane. Takratni politik Jože Smole je strip očitno prebral in izjavil, da je neprimeren, ker je preveč mrtvih partizanov. Posledica tega je bila, da si je Zoran nadel psevdonim ( zaradi ljubega miru) Vittorio de la Croce, junaka enega izmed številnih filmov, ki jih je med risarskimi pavzami vsrkaval vase. Kajti Zoran je tudi filmofil, kar se bere ne le v njegovih stripih, temveč v številnih recenzijah, kritikah in knjigah o sedmi umetnosti.

V 80ih je začel sodelovati z revijo Mladina s katero ga popkovina veže še danes. Začel je s trilogijo Hardfuckers - strip, ki govori o jutri, a je kmalu fikcija postala resnica. Temu so z neverjetno naglico sledili še strip 1991 (o zadnjem okupatorskem vojaku na naših tleh), 1943, Družinske zgodbe, Zadnja vojna...

Nato si je Zoran privoščil malo pavze, da je lahko ponovno zajel sapo za nov, zelo obsežen strip Meksikanarji, ki sta ga skupaj z Marjanom Pušavcem kar nekaj let ustvarjala in objavljala v reviji Mladina. Govori o Maksimiljanu, bratu cesarja Franca Jožefa, ki je postal in ostal Mehiški cesar. Tej stripovski epopeji (5 zvezkov) je sledilo sodelovanje z že omenjenim Vurnikom in nastalo je delo Spomini in sanje Kristine B. Nato še strip Zadnji let Tonija Mrlaka in v preteklem letu že nam dobro poznani Ivan. Vsi stripi so luč sveta ugledali v tedniku Mladina.

Zoran ni le pripadnik tretje generacije avtorjev slovenskega stripa, ki jih je v 80ih okoli Mladine zbral Ivo Štandeker, temveč avtor številnih plakatov, storybordov, ilustracij za knjige, revije... Po širni domovini in še čez organizira in vodi pogovore s striparji in drugimi avtorji iz sveta umetnosti in še marsikaj zanimivega bi se našlo na njegovem repertoarju.

Na tokratni razstavi si lahko pogledamo izbor njegovih preteklih del, ki so razstavljena v prvem nadstropju,  bolj obsežno  pa je predstavljen aktualen strip o Cankarju. Večinoma originalne pole so razstavljene v večnamenskem prostoru naše šole.

Pripravila: Irena Jerala