Zakaj je zdravje pomembno?

Zdravje ni vse, vendar je brez zdravja vse drugo nič
    (Schopenhauer,1788–1860, nemški filozof) 

Promocija zdravja pri delu

Za uspeh promocije zdravja je najpomembnejše, da dejavno sodelujeta obe najpomembnejši strani – delodajalci in delavci. V podjetju se nič ne more zgoditi brez privolitve in podpore vodstva, ki se zaveda pomena zdravih in motiviranih delavcev.

Številni primeri dobre prakse in izkušnje kažejo, da je mogoče s primernimi ukrepi zmanjšati ali odpraviti negativne vplive dela in delovnega okolja na zdravje ter spodbuditi delavce in delodajalce k oblikovanju zdravju naklonjenega življenjskega sloga.

Načrt

S tem načrtom za delo določamo način promocije zdravja.

Način povezovanja, načrtovanja in izvajanja teh ukrepov imenujemo promocija zdravja pri delu. Osrednji cilj promocije zdravja je boljše zdravje ljudi in s tem večja kakovost življenja in dela, zanemarljivo pa tudi ni dejstvo, da se zaradi dobrih programov promocije zdravja manjšajo stroški za zdravstveno in socialno varstvo.

Obvladovanje stroškov, povezanih z boleznijo, zdravljenjem, bolniškimi odsotnostmi, invalidnostjo, poklicnimi boleznimi in prezgodnjo umrljivostjo predstavlja pomemben argument za uvajanje programov promocije zdravja. 

Uspešnost

Ukrepi promocije zdravja pa ne morejo biti uspešni, če jih ne sprejmejo tisti, ki so jim namenjeni, torej zaposleni. Zato je pomembno, da zaposleni ne sodelujejo le pri izvajanju programov promocije zdravja, ampak jih sooblikujejo. Cilj vsakega posameznika je biti zdrav in aktiven čim dlje v življenju, k temu cilju pa moramo stremeti tudi v delovnem okolju.

V podjetju oz. kateri koli drugi organizaciji je treba najprej zbrati ustrezne podatke o zdravju, jih nato analizirati, ter na podlagi rezultatov analize izluščiti problem(e), ki bi se ga/jih dalo zmanjšati, omiliti oziroma odpraviti. 

Cilji

Cilj promocije zdravja je preko ozaveščanja zaposlenih in z zmanjšanjem nezdravega življenjskega sloga doseči boljše zdravje, ki je eno od osnovnih potreb in za večino ljudi najvišja vrednota v življenju.  

Analiza zdravja delavcev

Da bi v podjetju lahko določili probleme, vezane na zdravje, počutje, razpoložljivost delavcev in varnost pri delu, je treba analizirati dosegljive podatke in jih prikazati s kazalniki zdravja. Praviloma bi morali spremljati podatke o tem, kako zdrav je človek. Takih podatkov pa šola nima, zato spremljamo podatke o bolezni, poškodbah in fluktuaciji v šoli. To so t. i. kazalniki negativnega zdravja, na podlagi katerih lahko ugotovimo, kaj bi bilo potrebno v podjetju narediti, da se zdravje delavcev izboljša:

• bolniški stalež (odstotek bolniškega staleža, indeks onesposabljanja, indeks frekvence in resnost),
• poškodbe pri delu (število poškodb, delovno mesto nastanka poškodbe, vrsta in teža poškodbe, analiza nastanka poškodbe),
• poklicne bolezni in bolezni, ki jih je sopovzročilo delo,
• invalidnost (delovna doba ob ugotovljeni invalidnosti, vzrok invalidnosti),
• fluktuacija oz. število delavcev, ki so zapustili podjetje (odstotek fluktuacije na letni ravni),
• ocenjevanje ekoloških razmer za delo (meritve fizikalnih, kemičnih in bioloških dejavnikov   toplotne razmere, hrup, vibracije, razsvetljava, škodljivi plini, prah…),
• pregledi in preizkusi delovne opreme,
• ocena tveganja, ki je sestavni del izjave o varnosti,
• poročilo o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.

To je osnovni modul, brez katerega ni moč izvajati promocije zdravja v podjetju. Na podlagi ugotovitev izberemo prednostno področje in ga izvedemo.

Komu je namenjena promocija o zdravem načinu življenja

Načrt in cilji veljajo  za celotni  ŠC Kranj (srednje šole, višje šole, vodstvo in administrativne delavce,..).

Kdo je odgovoren za zdravje?

• posameznik,
• družina (ožje okolje),
• delodajalec,
• država,
• zdravstvo.

Promocija zdravja je usmerjena k preprečevanju ne-zdravja in spodbuja harmonično izboljševanje fizičnega, mentalnega in socialnega zdravja (medsebojno prekrivanje preventive, zdravstvene vzgoje in varovanja zdravja).

Promocija zdravja na delovnem mestu zajema skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, nadzor nad potekom ter merjenju učinkovitosti in  vključuje:

1. izboljšanje organizacije dela;
2. izboljšanje delovnega okolja; spodbujanje podpore med sodelavci, spodbujanje sodelovanja zaposlenih v procesu izboljševanja delovnega okolja, ponudbo zdrave hrane vkuhinji,..
3. spodbujanje delavcev, da se udeležujejo zdravih aktivnosti, ponudbo programov telesne vadbe, poudarjanje pomena gibanja (uporaba stopnic, kolesa,..)
4. spodbujanje osebnostnega razvoja, ponudbo tečajev za pridobitev kompetenc, kot je
5. obvladovanje z delom povezanega stresa; pomoč zaposlenim pri opuščanju kajenja,…

NE POZABITE, da je vaš življenjski slog je vaša zasebna stvar. V podjetju vas lahko  spodbujajo k spremembi vedenja, nihče pa vas ne more k temu prisiliti, razen če ne škodujete drugim.

Udeležba v kateri koli aktivnosti promocije zdravja pri deluje prostovoljna. Vendar pa je zdrav način življenja predvsem v vašem interesu.

Za promocijo zdravja na delovnem mestu je potrebna dejavna zavezanost obeh strani: delodajalcev, ki morajo zagotavljati zdrave organizacijske in okoljske razmere, ter delavcev, ki morajo dejavno sodelovati v programu promocije zdravja na delovnem mestu. 

Čemu še služi promocija zdravja na delovnem mestu?

Promocija zdravja na delovnem mestu je več kot le izpolnjevanje zakonskih zahtev glede varnosti in zdravja. Pomeni tudi, da delodajalci dejavno pomagajo svojim zaposlenim pri izboljšanju splošnega zdravja in dobrega počutja . Bistvenega pomena je, da so delavci vključeni v ta proces ter da se upoštevajo njihove potrebe in stališča glede organizacije dela in delovnega časa.
Odločitev, kako se obnašati v vsakodnevnem življenju, sprejema posameznik sam!

Način izvajanja

Oblikujemo  »delovno ekipo za promocijo zdravja« , ki  je odgovorna za načrtovanje in izvedbo promocije zdravja na delovnem mestu.

Delovno ekipo sestavljajo:

• predstavnik vodstva: Jože Drenovec, direktor
• predstavnik delavcev : Simona Kert, prof. športne vzgoje
• pooblaščenega izvajalca medicine dela, prometa in športa: Matevž Kržišnik, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa
• druge zunanje strokovnjake iz področij, ki lahko pripomorejo k boljšim rezultatom promocije zdravja pri delu.

Delodajalec družbe s sklepom (ali kako drugače) oblikuje delovno ekipo.

O programu promocije zdravja se obvesti vse zaposlene preko e-pošte in skupnih sestankov.

Delovna skupina za promocijo zdravja se bo po vpeljavi programa promocije zdravja na delovnem mestu  sestajala vsaj 2x letno ali po potrebi, z namenom analiziranja stanja in vpeljave dodatnih ukrepov.

Za doseganje čim večje učinkovitosti programa promocije zdravja na delovnem mestu je potrebno oceniti potrebe in pričakovanja delavcev.

Vodstvo šole izbere način ocenjevanja s pregledovanjem obstoječih podatkov:

• vzroki poškodb pri delu in vzroki za bolniško odsotnost z dela,
• poročila o preventivnih zdravstvenih pregledih,
• invalidnost,
• različne ankete in raziskave (ocena obremenitev na delovnem mestu, zadovoljstvo zaposlenih,..)
• podatki ekološkega, biološkega in epidemiološkega monitoringa,… opredelimo specifičen zdravstveni problem:
• njegovo povezanost z zdravjem,
• razloge, zaradi katerih smo se zanj odločili in
• cilje v zvezi s problemom, ki jih želimo doseči

Primeri aktivnosti za promocija zdravja na delovnem mestu

1. Usklajevanje dela in zasebnega življenja:

2. Izboljšanje in ohranjanje duševnega zdravja:

• z upravljanjem, ki temelji na sodelovanju zaposlenih, upoštevanju njihovih stališč in mnenj;
• z zagotavljanjem usposabljanja za obvladovanje z delom povezanega stresa, tečajev sprostitve in zaupnega psihološkega svetovanja.

3. Skrb za zdravje:

• zagotavljanje rednih zdravstvenih pregledov za kontrolo krvnega tlaka, ravni holesterola in krvnega sladkorja.

4. Telesna aktivnost:

• pomoč pri kritju stroškov telesne vadbe zunaj delovnega časa, kot so članarine za športne klube ali središča za preživljanje prostega časa;
• organizacija športnih dogodkov v podjetju;
• spodbujanje zaposlenih, da uporabljajo stopnice namesto dvigala, kolo namesto avtomobila (če je to možno)

5. Spodbujanje zdravega življenjskega sloga:

• zagotavljanje zaupne podpore in informacij o škodljivih posledicah uživanja alkohola in drog;
• širjenje informacij o zdravem prehranjevanju in zagotavljanje ustreznih zmogljivosti za izvajanje tovrstnega, prehranjevanja v praksi (na primer zagotavljanje zdrave hrane v menzi in dovolj dolgega odmora).

Določitev prednostnih nalog

Potrebno je opredeliti  posebne cilje programa promocije zdravja na delovnem mestu in skladno s tem določiti prednostne naloge.

Te naloge vplivajo na izboljšanje zmogljivosti posameznika, storilnost, konkurenčnost ter pozitivno razpoznavnost delodajalca (ŠC Kranj).

Nikakor ni nujno, da pobudo daje le delodajalec, vsakdo lahko izboljša svoje zdravje in dobro počutje.

Nekaj primerov:

1. Prehranjevanje med delom
2. Stres pri delu
3. Ostanite aktivni
4. Nekaj dejstev o kajenju

A1. Prehranjevanje med delom

Zdrava prehrana je lahko enostavna. Ponujamo vam nekaj nasvetov:

• jejte raznoliko hrano ter zaužijte veliko sadja in zelenjave;
• jejte majhne obroke in si zapomnite, da je bolje zmanjšati količino manj zdrave hrane, kot da bi si prizadevali, da jo popolnoma črtate z jedilnika;
• jejte redno;
• začnite takoj in postopoma spremenite navade.

A2. Stres pri delu

Obstaja veliko načinov za zmanjšanje stresa. Prvi korak je, da se zavemo, kaj ga povzroča. Nato se lahko spoprimemo z njimi, na primer tako, da:

• se izogibamo stresnim situacijam, kot je jutranji promet: zakaj ne bi uporabili javnega prevoza?
• se naučimo reči „ne“, če čutimo, da bi s privolitvijo v nalogo presegli meje svojih sposobnosti;
• v svoj urnik vključimo odmore za sprostitev;
• se pogovorimo s svojim nadrejenim o težavah, povezanih s stresom;
• smo pozorni na znake z delom povezanega stresa, kot so
• težave s spanjem ali koncentracijo; prisluhniti moramo svojemu telesu;
• se pogovorimo s svojim zdravnikom, če znaki trajajo dlje časa.

A3. Ostanite aktivni

Odrasli potrebujejo najmanj 30 minut zmerne telesne vadbe skoraj vsak dan v tednu. Tako izboljšajo svoje telesno in duševno počutje in preprečijo nabiranje odvečne telesne teže. Telesna vadba znatno prispeva tudi k zmanjšanju tveganja za raka, bolezni srca in depresijo.

 Nekaj enostavnih zamisli, kako lahko poskrbite za večjo telesno aktivnost:

• uporabite stopnice, kadar koli je to mogoče; poskusite tako, da greste najprej po stopnicah vsaj eno nadstropje višje, preden uporabite dvigalo;
• krajše razdalje prehodite peš, namesto da bi se vozili z avtobusom ali avtomobilom; namesto da bi vstopili na prvi avtobusni postaji, lahko hodite do naslednje;
• poskusite se v službo peljati s kolesom;
• udeležite se športnih ali drugih telesnih aktivnosti, ki so na voljo na delovnem mestu.
• Obstajajo številni drugi načini, s katerimi lahko poskrbite za več gibanja, na primer tako, da telovadite sami ali obiskujete športne tečaje.

A4. Nekaj dejstev o kajenju

Tobak je v svetu najpogostejši vzrok smrti, ki bi jih lahko preprečili. Zaradi tobaka umre skoraj vsak drugi dolgotrajni kadilec, od tega jih je polovica v srednjih letih. V Evropski uniji zaradi kajenja vsako leto umre več kot 650 000 ljudi.

Obstaja še veliko drugih razlogov, zakaj je smiselno opustiti kajenje:

• počutili se boste bolje, ker bo vaše dihanje postalo bolj pravilno in naravno;
• ko bodo izginili tesnoba, stres in razdražljivost zaradi odvajanja od kajenja, boste zopet vzpostavili duševni mir in veselje do življenja;
• prihranili boste denar;
• vaša koža, lasje, zobje in prsti bodo videti bolj zdravi in imeli boste boljši dah;
• ker se število območij za nekadilce povečuje, boste ponovno pridobili svoj prostor v družbi; tako se boste dejansko vse lažje upirali skušnjavi, da bi zopet začeli kaditi.

Zakaj vlagati v promocijo zdravja na delovnem mestu?

Uspešna organizacija temelji na zdravih delavcih, ki delajo v spodbudnem okolju. Promocija zdravja na delovnem mestu prispeva k boljšemu počutju in zdravju delavcev, s čimer se doseže:

• zmanjšano izostajanje od dela,
• večja motivacija, izboljšana produktivnost,
• lažje zaposlovanje.

Pripravila: Simona Kert, prof.