1941-1945   1945-1961    1961-1981   1981-1991   1991-1995

Ob umiku so Nemci nameravali tovarno porušiti. Nekaterim tam zaposlenim delavcem, zlasti pa Janezu Hrovatinu, dipl. inž., je z znanjem in pogumom uspelo prepričati umikajoče se Nemce, da so tovarno zapustili nepoškodovano, torej z vsem inventarjem, stroji, inštalacijami ter materialom. Ta neprecenljiva materialna vrednost, sicer zapuščina okupacije, je bila podlaga za kasnejši razvoj strojništva in elektrotehnike v Kranju. Do zdaj še nihče ni ovrednotil naključja, da so Nemci tekstilno tovarno preuredili v tovarno letalskih delov, ki je ostala nepoškodovana tudi ob umiku nemške vojske in je postala temelj za razvoj strojne tovarne za izdelovanje različnega orodja, kasnejše Iskre.

Z osvoboditvijo leta 1945 je tovarno zasedla I. tankovska brigada JLA. Kmalu pa je JLA nekaj obratov tovarne odstopila Ministrstvu za industrijo Slovenije. To je ustanovilo iz njih Strojno tovarno Kranj. Prvotno so v njej izdelovali različno orodje. Novo vodstvo tovarne je že septembra 1945. leta poslalo vajencem, ki so marca prekinili uk, vabilo za nadaljevanje šolanja. Vabilu se je večina vajencev odzvala, priključiIi pa so se jim tudi mnogi drugi, ki se iz različnih vzrokov niso mogli izšolati med okupacijo. Šolanje se je torej nadaljevalo v šoli, imenovani Industrijska šola Kranj. Izobraževanje je potekalo po skrčenem nemškem programu. Splošno teorijo so prilagodili zahtevam in vsebinam nove države.

Dijaki pri praktičnem pouku po drugi svetovni vojni

Leta 1946 sta se iz prvotne Industrijške šole oblikovali Višja industrijska šola, ki je izobraževala tehnike, in Nižja industrijška šola, ki je nadaljevala izobraževanje vajencev za kovinarske poklice.

Višja industrijska šola je izšolala le tri vpisane generacije. Po ukinitvi Višje industrijske šole se je tudi Nižja industrijska šola preimenovala v Industrijsko šolo Iskra Kranj. Leta 1947 je JLA v celoti zapustila tovarno in jo predala civilnim oblastem. Šolanje učencev obeh šol je potekalo vse do leta 1951 v starih prostorih (delavnicah in učilnicah) v sami tovarni. Odhod JLA iz tovarne je omogočil hitro širjenje proizvodnega programa. Izdelovati so pričeli stenske ure, kinoprojektorje, vrtalnike, stikalno tehniko, elektromotorje, števce... Nova proizvodnja je prinesla tudi nove zahteve po izobraževanju. Tako poleg izobraževanja za kovinarske poklice že leta 1947 začnejo izobraževati tudi za poklice v elektrotehnični stroki. Potrebe po kadrih so bile v tovarni tolikšne, da se je vodstvo tovarne odločilo poleg obstoječe Industrijske šole ustanoviti še Šolo učencev v gospodarstvu s periodičnim programom izobraževanja. Šola je delovala le nekaj let. Dopolnila je pomanjkanje kvalificiranih kadrov za potrebe tovarne. Leta 1951 se je Industrijski šoli Iskra priključil še zadnji letnik (26 vajencev) ukinjajoče puškarske šole Kranj.

Hitro uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo je zahtevalo tudi nove prostore. Da bi spraznili prostore šole v tovarni in jih namenili proizvodnji, so leta 1950 začeli graditi novo šolo na severnem delu tovarniškega kompleksa za 300 učencev. Okoli deset let je nato šolanje potekalo dokaj umirjeno v zadovoljstvo tovarne in družbe.