1941-1945   1945-1961   1961-1981   1981-1991   1991-1995

Zaradi velikih potreb po izobraževanju delavcev so leta 1961 v tovarni Iskra ustanovili Zavod za izobraževanje kadrov za potrebe Iskre Kranj. Ustanovljen je bil kot samostojni zavod z odločbo delavskega sveta tovarne Iskra dne 24. 2. 1961 in vpisan v register finančno samostojnih zavodov OBLO Kranj z odločbo ZA-48/1-61. Sestavljen je bil iz oddelka za redni in izredni študij na visokih in srednjih šolah, iz oddelka Industrijske kovinarske šole ter redne in izredne šole za strokovno izobraževanje industrijskih delavcev in še iz oddelka za ostalo dopolnilno izobraževanje in izobraževanje za delovno mesto.

Po sklepu delavskega sveta Iskra Kranj 16. 3. 1962 se je zavod preimenoval v Šolski center Iskra Kranj. S sklepom delavskega sveta podjetja Iskra pa se je 26. 7. 1963 spet preimenoval, in to v Šolski center podjetja Iskra Kranj kot njegovim ustanoviteljem. Tega leta so izvedli tudi pravni prenos Tehniške srednje šole Kranj v Šolski center Iskra.

Šolski center podjetja Iskra Kranj je bil vpisan v register finančno samostojnih zavodov pri OBS Kranj 22. 10. 1963 pod številko 022-43/63-2. Njegove naloge so bile opravljanje strokovnega izobraževanja delavcev (dopolnilno izobraževanje) in priučevanje na delovno mesto, pridobivanje izobrazbe na poklicni in tehniški šoli, in organiziranje vzgojnoizobraževalne dejavnosti visokošolskih zavodov za potrebe podjetja.

Delavnica za praktični pouk na stari šoli

Poklicna šola je v šolskem letu 1963/64 izobraževala 301 učenca za poklice orodjar, finomehanik, stojni ključavničar, strugar, rezkalec, telefonski mehanik in elektromehanik. Tehniška šola je izobraževala 173 elektrotehnikov šibkega in jakega toka ter strojne tehnike. Skupaj je torej v tem šolskem letu obe šoli obiskovalo 474 učencev.

Šola je na področju elektrotehnike v letih 1963 do 1967 izobraževala tudi po en oddelek učencev iz azijskih in afriških držav. Za potrebe tovarn Iskra ljubljanskega območja je od leta 1965 do 1972 delovala v Ljubljani dislocirana enota poklicne šole.

Število učencev poklicne in tehniške šole se je v sedemdesetih letih gibalo med 600 in 700. Prostorske razmere za normalno šolanje so postale nevzdržne. Razmišljanje o gradnji nove šole je tako narekovala prostorska stiska in dejstvo, da v obstoječih razmerah razvoj izobraževanja ni bil več mogoč. Posebno aktivni za pridobitev novih prostorov smo bili v letih 1966 do 1968 in 1974 do 1976. Začetek gradnje se je iz finančnih razlogov umikal v kasnejša leta.

Stara šola

Mladi so se v tem obdobju vključevali tudi v interesne dejavnosti šole, kjer so se pod vodstvom mentorjev širše kulturno, strokovno in športno udejstvovali. Posebno aktiven je bil novinarski krožek, ki je izdajal šolsko glasilo Plus-minus. V šolskem letu 1980/81 je glasilo prejelo prvo nagrado v Republiki Sloveniji za vsestransko in kritično pisanje.

V tem desetletju pa se je zgodila tragična nesreča, ki bo za vedno ostala v našem spominu. Snežni plaz na Zelenici je 11. januarja 1977 pod seboj pokopal štiri dijake in dva učitelja, ki so se tistega usodnega dne vračali iz šole v naravi. Pod plazom so umrli dijaki Dušan Bešter, Matjaž Kekec, Roman Kosec in Emil Novak ter učitelja Ivan Stružnik in Jože Povše.