V petek, 22. aprila smo na ŠC Kranj obeležili svetovni dan Zemlje

Dan Zemlje, ki so ga razglasili Združeni narodi, po svetu obeležujemo že od leta 1970. Ob tem dnevu je priložnost, da se kot posamezniki in družba zavemo ranljivosti in enkratnosti planeta, na katerem živimo.

V okviru rednega pouka smo si vzeli čas in razmislili o posledicah naših ravnanj na okolje in kaj dobrega lahko naredimo za naš skupni dom, za sočloveka in tudi zase. V okviru kampanje Pozor(!)ni za okolje smo izvedli različne delavnice na temo zmanjševanja ogljičnega odtisa, očistili okolico šole ter zbirali zamaške, plastične pokrovčke, odpadne baterije, izrabljene tonerje in kartuše, plastenke in stare mobije. 

Posebno pozornost pa smo namenili osvetlitvi v zadnjih letih zelo aktualnega vprašanja »Kaj storiti z viški hrane?«, saj se na eni strani ljudje soočajo s preveliko količino hrane, ki največkrat konča kot odpadek in obremenjuje naravno okolje, po drug strani pa kar 2,30 milijarde ljudi trpi za lakoto. Veseli smo, da se je dogodka na to temo udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je viške hrane označil kot velik globalni in družbeni problem in opozoril na velik pomen odgovornega ravnanja s hrano. Svetovne potrebe po hrani ter premagovanje lakote in ravnanje z viški hrane v Republiki Sloveniji pa je dijakom in učiteljem predstavila mag. Saša Dragar, glavna inšpektorica na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Kako zadeve delujejo v praksi pa Zvonko Belič, direktor Zavoda Pod strehco, humanitarnega zavoda oz. neprofitnega socialnega podjetja in javne kuhinje.

Dogodek smo zaključili z zavedanjem, da lahko vsak posameznik vsakodnevno pripomore k zmanjševanju količin zavržene hrane in, da ob pravočasnem sodelovanju različnih deležnikov viški hrane lahko postanejo hrana pomoči potrebnim.

Še nekaj dejstev povezanih z viški hrane. Ali ste vedeli, da … 

• Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2012 se v Sloveniji na letni ravni zavrže med 75 do 82 kg hrane na prebivalca. Ta hrana konča med mešanimi biološko komunalnimi odpadki in kot odpadek v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Podatki za leto 2014 pa so že bolj optimistični in kažejo na cca 60 kg zavržene hrane na prebivalca.

• Po podatkih organizacij EU kar polovica pripravljene hrane konča kot odpadek iz individualnih gospodinjstev razvitih držav.

• Zaradi odpadne hrane se letno na globalni ravni proizvede kar 7 % vseh toplogrednih plinov (TGP) oziroma 3,3 milijarde ton. Do leta 2030 bi se z zmanjšanjem izgub hrane za 20-50 % količina TGP zmanjšala za 1 milijardo ton.

• Dve milijardi ljudi trpi zaradi prikrite lakote oz. pomanjkanja hranil; 850 milijonov ljudi vsak dan trpi lakoto v državah z nizkimi ali srednjimi prihodki.

• Do leta 2050 se bo število svetovnega prebivalstva povečalo za 2,3 milijarde ali 1/3, od skupaj 9 milijard bo kar 7 0% ljudi živelo v urbanih centrih (mega mestih).

• Če bi do leta 2030 uspeli zmanjšati izgube hrane (IZH) pri potrošnikih za 20-50 %, bi privarčevali od 120 do 300 milijard USD na leto (vir: http://www.mkgp.gov.si/.

Pripravila: Branka Jarc Kovačič, koordinatorica kampanje Pozor(!)ni za okolje